Inflacija pade, a cene ostajajo visoke – kako to?

Ko Statistični urad RS sporoči, da je letna inflacija padla na 2,8 %, mnogi pričakujejo, da bodo cene v trgovini nižje. A to se ne zgodi – in razlog tiči v osnovnem konceptu, ki ga je vredno razumeti. Inflacija meri stopnjo spremembe cen, ne njihove absolutne ravni. Ko inflacija pade z 8 % na 3 %, cene še vedno rastejo – le počasneje kot prej. Cene, ki so se med letoma 2021 in 2023 dvignile za povprečno 20 % v koši vsakodnevnih živil, ostanejo na tej višji ravni. Deflacija – torej dejanski padec cen – je redek in pogosto ekonomsko nevaren pojav, ki se ga centralne banke zavestno izogibajo. V praksi to pomeni, da si povprečno slovensko gospodinjstvo z mesečnimi stroški za hrano in komunalne storitve leta 2025 ne more privoščiti enakega življenjskega standarda kot pred tremi leti – razen če so se plače dvignile v enakem obsegu. Podatki SURS kažejo, da so se nominalne plače v zasebnem sektorju med letoma 2021 in 2024 zvišale za povprečno 15 %, kar pomeni realni primanjkljaj kupne moči za velik del populacije. Ta razkorak med uradnimi statistikami in vsakodnevno izkušnjo ni napaka v merjenju – je inherentna lastnost tega, kako inflacijo definiramo in razumemo.